Predloga zakona o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja kriptosredstev, s katerim so v NSi predlagali obdavčitev kriptovalut v višini pet odstotkov posamezne transakcije, je končal pot v DZ. Koalicija je predlogu nasprotovala. Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Katja Božič je spomnila, da svoj predlog zakona pripravlja tudi vlada.
[STA] – Varčevalcev v kriptovalutah je danes v Sloveniji po besedah poslanca Jerneja Vrtovca (NSi) okrog 25 odstotkov. “Ne samo varčevalcev, tudi tistih, ki imajo kriptovaluto za denarno sredstvo,” je poudaril. Predlog vladnega zakona je bil, da se te posameznike obdavči v višini 25 odstotkov, zato je NSi pripravila nasproten, po poslančevih besedah razumen predlog – davek na transakcije kriptovalut v višini petih odstotkov.
“Cilj predloga tega zakona je, da se področje unovčenja kriptosredstev uredi na zelo enostaven način, tako, da se po nizki stopnji obdavčuje tiste in tisto, kar se vidi in je dejansko zapisano, ne pa posamezne transakcije znotraj trgovalnih kriptoračunov, torej gre za obdavčenje unovčenega zneska,” je dejal.
Predlog bi po prepričanju NSi povečal davčne prihodke, imetnike kriptovalut pa rešil nepotrebnega strahu pred unovčenjem in birokratskimi postopki. V Slovenijo bi privabil še več kapitala, je dodal Vrtovec.
Vlada predloga NSi ne podpira
Vlada predloga NSi po besedah državne sekretarke Božič ne podpira. Iz predloga ni jasno, kakšne vrste davek se sploh predlaga, je med drugim izpostavila.
“Pri določitvi ustrezne davčne stopnje je treba upoštevati tudi dejstvo, da so naložbe v kripto sredstva bolj tvegana, saj gre za zelo volatilno obliko premoženja. Prenizko določena stopnja davka od dobičkov iz odsvojitve kriptosredstev bi tako lahko spodbujala posameznike bolj v bolj tvegane oblike naložb, kar bi na eni strani povečalo tveganje izgube prihrankov vlagateljev in zmanjšanje njihove socialne varnosti, na drugi strani pa zaviralo razvoj trga tradicionalnih oblik kapitala v Sloveniji,” je še povedala državna sekretarka in spomnila, da svoj predlog pripravljajo tudi na finančnem ministrstvu, ta pa je trenutno v medresorskem usklajevanju.
Tudi koalicija je predlogu NSi nasprotovala. Po besedah Soniboja Knežaka (SD) predlog sicer odpira pomembno temo, to je nujnost urejanja področja obdavčitve kriptovalut in drugih digitalnih sredstev, “vendar žal na način, ki ni sistemski, ni usklajen z obstoječim davčnim okvirom, niti ni rezultat širokega strokovnega in javnega dialoga”.
“Kljub strinjanju, da je področje obdavčitve kriptosredstev treba urediti, v Levici s predlogom zakona nismo zadovoljni. Predlagatelj očitno želi, da Slovenija postane davčna oaza za kriptomilijonarje, saj bi bila predlagana davčna stopnja v višini petih odstotkov daleč najnižja v EU,” je dodal poslanec Milan Jakopovič.
“Zakon se vsebinski ni spreminjal”
Aleš Lipičnik (Svoboda) je izpostavil, da je predlog skoraj identičen predlogom, ki so bili že dvakrat obravnavani v prejšnjem in sedanjem mandatu ter enkrat zavrnjen kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo, enkrat pa se je prejšnji koaliciji pred obravnavo iztekel mandat. “To kaže, da gre za zakon, ki se ni vsebinsko razvijal in predvsem ni odpravil ključnih pomanjkljivosti iz prejšnjih poskusov,” je dejal.
“Predlog prihaja vzporedno s postopkom priprave celovitega sistemskega zakona o obdavčitvi dobička na področju kripto sredstev, ki ga pripravlja vlada in koalicija in je že bil v javni obravnavi,” je ob tem spomnil poslanec največje koalicijske stranke.
Po drugi strani so bili predlogom NSi naklonjeni v opoziciji. V poslanski skupini nepovezanih poslancev so zakon podprli. “Verjamemo, da ta zakon najbolj uravnoteženo povezuje interes državne blagajne, zaščito malih vlagateljev in tekmovalnost slovenskega gospodarskega okolja. S tem bomo pokazali, da zmoremo davčno politiko prilagoditi realnosti 21. stoletja,” je dejal poslanec Tine Novak.
Da je bil predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, so menili tudi v SDS. Po besedah Franca Breznika je odpiral realno možnost sistemske ureditve enega najbolj zapletenih področij moderne obdavčitve, obdavčitve digitalnega premoženja fizičnih oseb.
“S takšno zakonodajo Slovenija ne bo zasedla le mesta med inovativnimi in podjetniško usmerjenimi državami, kar je bila naša vizija v letu 2019, ko smo pripravili resolucijo o digitalni preobrazbi Slovenije na tem področju financ, temveč bo hkrati zaščitila svoje javnofinančne interese z večjo preglednostjo in prostovoljnostjo v davčnem sistemu,” je dejal Breznik.
Da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je menilo 49 poslancev, 30 jih je glasovalo za.
Foto: Matija Sušnik DZ