Skupnost socialnih zavodov Slovenije, kjer podpirajo danes napovedani dvig urne postavke za dolgotrajno oskrbo na domu in v institucijah, največjim izvajalcem pomoči na domu še vedno odsvetuje podpis pogodb z občinami za izvajanje dolgotrajne oskrbe. Med drugim jih skrbi pavšalno plačevanje storitev izvajalcem in informacijska podpora.
[STA] – Skupnost socialnih zavodov veseli, da je ministrstvo za solidarno prihodnost slišalo določena opozorila o prenizkih cenah dolgotrajne oskrbe na domu. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je danes namreč napovedal zvišanje osnovne urne postavke za dolgotrajno oskrbo na domu s 27 evrov na 32,93 evra, v institucijah pa z 19,80 evra na 26,56 evra.
Sekretar skupnosti Denis Sahernik je za STA ob tem poudaril, da ne morejo resno komentirati, ali bodo nove cene zadoščale, saj za to še nimajo potrebnih informacij. “Žal tudi slaba dva tedna pred formalnim začetkom izvajanja dolgotrajne oskrbe na domu nimamo pogojev, da bi si kot bodoči izvajalci lahko sestavili celovito finančno in organizacijsko sliko,” je poudaril Sahernik.
“Dejstvo ostaja, da se bo s 1. julijem dolgotrajna oskrba na domu uvedla zgolj na papirju, torej brez informacijskega sistema, brez odločb, brez uporabnikov, brez izvajalcev in brez realnih možnosti, da bi se storitve v praksi dejansko začele izvajati,” je izpostavil.
Zaposleni in delodajalci bodo namreč od 1. julija plačevali prispevek za dolgotrajno oskrbo, in sicer odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine.
Mreža izvajalcev
V skupnosti svojim članom, ki predstavljajo največjo mrežo izvajalcev pomoči na domu, še vedno odsvetujemo podpis pogodb z občinami, dokler ne bodo izpolnjeni vsi pogoji za odgovorno in kakovostno izvajanje oskrbe.
Prav tako imajo resne pomisleke pri izvajanju dolgotrajne oskrbe v instituciji. Podpirajo sicer, da bodo stanovalci v domovih za starejše za nastanitev in prehrano plačevali enako, ne glede na dom, v katerem bivajo. “Menimo, da je to pravično do vseh uporabnikov in pomemben korak k večji preglednosti sistema,” so zapisali.
Ob tem pa so opozorili, da imajo izvajalci različno visoke stroške za nastanitev in prehrano. Stroški so odvisni od številnih dejavnikov, kot so razlike v plačah in delovni dobi zaposlenih, razpoložljivosti kadra, lokalnih cenah energentov in živil ter specifičnih lastnosti objektov.
Sahernik se zato sprašuje, kdo in kako bo kril razliko med enotno ceno za uporabnika in dejanskimi stroški izvajalcev. “Če odgovorov na ti vprašanji ne bo, obstaja resno tveganje, da bo nov sistem finančno ogrozil delovanje številnih domov, ki že danes delujejo na robu vzdržnosti,” je opozoril.
Novela zakona o dolgotrajni oskrbi namreč od 1. decembra uvaja zgornjo mejo višine oskrbnine v domovih za starejše. Tako stroški ne bodo smeli preseči zneska minimalne zajamčene pokojnine za 40 let delovne dobe, ki je trenutno 781 evrov.
Direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana Liljana Batič Dernovšek, ki dvig postavke podpira, pa je danes ob robu posveta o dolgotrajni oskrbi na Brdu pri Kranju za medije opozorila tudi na kadrovsko pomanjkanje v socialnovarstvenem sistemu. Dejala je, da ministrstvo pri tem dela korake, vendar premalo.
Foto: Pixabay/ sabinevanerp