Računsko sodišče opozarja na nepravilnosti v proračunu
Računsko sodišče je lanskemu proračunu Republike Slovenije izreklo mnenje s pridržkom, in sicer zaradi ugotovljenih nepravilnosti v več državnih resorjih. Posebno pozornost so namenili Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, ki mu je naloženo, da v 90 dneh po prejemu revizijskega poročila predloži odzivno poročilo, v katerem mora pojasniti, kako bodo popravljali odkrite nepravilnosti.
Med glavnimi ugotovitvami Računskega sodišča so nepravilnosti pri nakupu nepremičnin, pri javnih naročilih, pri izplačilih proračunskih rezerv ter pri nadzoru nad izplačili sredstev za razne storitve. Izpostavljene so bile nepravilnosti na več področjih, od podeljevanja koncesij za linijske prevoze potnikov do nepravilnosti v zvezi s plačili za dodatne učne ure v osnovnih šolah.
Eden izmed glavnih očitkov se nanaša na neustrezno uporabo sredstev, ki so bila namenjena za odpravljanje posledic naravnih nesreč, kot so poplave in neurja. Računsko sodišče je ugotovilo, da teh sredstev vlada ni v celoti porabila za predvidene namene, kar pomeni, da ni zagotovila ustrezne zaščite prebivalstva in premoženja, kot to zahteva zakon o varstvu pred naravnimi nesrečami.
Nepravilnosti pri nakupu stavbe na Litijski cesti in nakupu prenosnih računalnikov
Računsko sodišče je posebno pozornost namenilo dvema projektoma: nakupu poslovne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani in nakupu 10.000 prenosnih računalnikov. Pri obeh primerih so revizorji odkrili kršitve zakona o javnem naročanju ter nespoštovanje načel učinkovitosti in gospodarnosti. Pri nakupu stavbe so ugotovili, da projekt ni bil ustrezno načrtovan, prav tako pa so bile kršene obveznosti glede postopkov za javno naročanje.
Pri nakupu prenosnih računalnikov pa je sodišče izpostavilo pomanjkljiv nadzor nad izvajanjem mehanizma za izposojo računalniške opreme. Vlada ni sprejela potrebnega predpisa, ki bi urejal način izvajanja te storitve, kar je povzročilo nepravilnosti v postopku izvedbe in distribucije računalnikov.
Nepravilnosti pri transferjih in plačilih osnovnim šolam
Posebno kritiko je Računsko sodišče usmerilo na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ki naj ne bi ustrezno nadzorovalo izplačil sredstev osnovnim šolam za izvajanje nesistematiziranih interesnih dejavnosti. Ministrstvo je osnovnim šolam v ta namen nakazalo več kot 5 milijonov evrov, vendar pa, kot so ugotovili revizorji, pravne podlage za ta izplačila ni bilo. Izplačila so bila izvedena na podlagi sklepa ministra, vendar sklep ni ustrezna pravna podlaga za tovrstna plačila, saj ni v skladu z zakonom o javnih financah.
Sodišče je to pomanjkljivost izpostavilo že leta 2016, a do leta 2022 ni bilo sprejetih ustreznih ukrepov za odpravo nepravilnosti. Prav tako je ministrstvo delovalo v nasprotju z zakonom pri zagotavljanju dodatnih sredstev za učitelje, ki izvajajo dodatno učno pomoč učencem s posebnimi potrebami, kar je v preteklosti že povzročilo neustrezno dodeljevanje sredstev šolam.
Težave pri nadzoru in upravljanju javnih sredstev
Revizorji so poleg težav pri izplačilih sredstev šolam ugotovili tudi nepravilnosti pri nadzoru nad izvajanjem odobrenih programov v drugih državnih institucijah. Ministrstvo za zdravje, denimo, še vedno ni vzpostavilo zadostnega nadzora nad dodeljevanjem sredstev Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kar je povzročilo pomanjkljivosti pri nadzoru nad upravičenostjo izplačil in dodeljevanjem sredstev.
Poleg tega Računsko sodišče opozarja, da vlada in ministrstva še vedno niso rešila težav v zvezi s podeljevanjem koncesij za linijske prevoze potnikov, kjer so se nepravilnosti dogajale že več let.
Revizija je tudi pokazala, da so nekatere aktivnosti vladnih resorjev potekale brez upoštevanja zakonodaje, kar je povzročilo nepravilnosti pri izvajanju proračuna. Med drugim so bila sredstva iz splošne proračunske rezervacije namenjena za nakupe, ki bi jih lahko načrtovali, na primer za nakup poslovne stavbe za pravosodne organe, kar je povzročilo očitke o nespoštovanju načel učinkovitosti in gospodarnosti.
Računsko sodišče je vladi izdalo več priporočil za izboljšanje upravljanja proračunskih sredstev in zagotovitev, da bodo sredstva uporabljena skladno z zakoni in predpisi. Vendar pa nekatere pomanjkljivosti vztrajajo že več let, kar kaže na sistemske težave pri izvajanju nadzora nad porabo javnih sredstev.
V letu 2023 je Slovenija realizirala proračunske prihodke v višini 13 milijard evrov in proračunske odhodke v višini 15,3 milijarde evrov, kar pomeni, da je primanjkljaj znašal 2,3 milijarde evrov. To predstavlja 3,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Konec leta 2023 je dolg državnega proračuna znašal 39,8 milijarde evrov, kar je bilo za dve milijardi več kot konec leta 2022. Delež dolga v BDP-ju pa se je znižal s 66,4 odstotka na 63,1 odstotka.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Freepik