Raven kisika v zemeljskih jezerih strmo pada, opozarja nova študija

Raven kisika v zemeljskih jezerih strmo pada, opozarja nova študija

Nove raziskave razkrivajo zaskrbljujoč trend: raven kisika v jezerih po vsem svetu se alarmantno zmanjšuje. Študija, ki so jo izvedli geograf Yibo Zhang in njegovi sodelavci s Kitajske akademije znanosti (CAS), kaže, da so jezera med letoma 1980 in 2017 izgubila 5,5 odstotka kisika v površinskih vodah in kar 18,6 odstotka v globokih vodah. Čeprav podobne spremembe opažajo tudi v rekah in morjih, so nekatera jezera še posebej prizadeta, saj izgubljajo kisik do devetkrat hitreje kot oceani. Raziskovalci so z analizo satelitskih posnetkov, geografskih in podnebnih podatkov ugotovili glavne vzroke za to izgubo, ki ogroža ekosisteme in od jezer odvisne skupnosti.

Več kot 80 odstotkov od 15.535 pregledanih jezer po svetu zdaj trpi zaradi nizke ravni kisika. Dolgoročno segrevanje planeta je največji krivec, saj prispeva k do 55 odstotkom izgube kisika. Višje temperature zmanjšujejo sposobnost vode, da zadrži raztopljeni kisik, kar še poslabšajo vse pogostejši vročinski valovi. Ti so po ocenah raziskovalcev odgovorni za 7,7 odstotka izgube, saj povzročajo hitra in občutna nihanja v topnosti kisika, piše Science Alert. Poleg tega naraščajoče cvetenje alg, ki ga spodbujajo segrevanje in odtekanje hranil, kot so gnojila in živinski gnoj, prispeva dodatnih 10 odstotkov k problemu. Če se bodo trendi nadaljevali, bi lahko jezera do konca stoletja v najslabšem podnebnem scenariju izgubila še dodatnih 9 odstotkov kisika.

Ekosistemi v nevarnosti: od mrtvih območij do množičnih pomorov

Padec ravni kisika ima uničujoče posledice za jezerske ekosisteme. Jezera, ki pokrivajo približno 5 milijonov kvadratnih kilometrov zemeljskega površja, so pogosto dom edinstvenih vrst, ki jih ni mogoče najti nikjer drugje. Nizka raven kisika ustvarja “mrtva območja”, kjer divje živali ne morejo preživeti. V zadnjih letih so množični pomori rib in drugih vodnih organizmov postali vse pogostejši – od jegulj na Novi Zelandiji do trsk v Avstraliji ter rib in školjk na Poljskem in v Nemčiji. Ti dogodki so zgovoren opomnik, kako občutljivi so ti ekosistemi na spremembe.

Poleg tega segrevanje pospešuje izhlapevanje jezerske vode, kar vpliva na vodni cikel. Toplo ozračje zadržuje več vlage, kar vodi v ekstremne vremenske razmere – od hudih suš do poplav. Takšne motnje dodatno ogrožajo stabilnost jezer, ki so ključni za prehransko varnost in lokalna gospodarstva. Primer tega je četrto največje jezero na Zemlji, ki je že doživelo obsežno uničenje zaradi teh dejavnikov.

Možne rešitve za ohranitev jezer

Raziskovalci poudarjajo, da je za ustavitev tega trenda ključno ukrepanje. Poleg nujne potrebe po zmanjšanju globalnega segrevanja bi lahko pomagalo tudi zmanjšanje odtekanja kmetijskih odpadkov v vode. Ekolog Shi Kun s CAS je za Xinhua izpostavil, da lahko sajenje potopljene vegetacije in gradnja mokrišč prispevata k obnovi jezerskih ekosistemov. Ti ukrepi bi lahko povečali razpoložljivost kisika in podprli biotsko raznovrstnost.

Študija, objavljena v reviji Science Advances, služi kot poziv k takojšnjemu ukrepanju. Jezera niso le naravni zakladi, temveč tudi vir življenja za milijone ljudi. Brez hitrih in učinkovitih sprememb bi lahko posledice deoksigenacije imele daljnosežne vplive na okolje in družbo.

Portal24; Foto: Portal24/fotografija je simbolna

Povezani članki: