Revizorji: Pri nakupu sodne stavbe odpovedale vse kontrole
Računsko sodišče je po končani reviziji nakupa sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani potrdilo znane očitke, ki so že dlje časa predmet razprav. Po ugotovitvah revizorjev je ministrstvo za pravosodje nakup poslovne stavbe začelo brez ustreznega načrtovanja v okviru priprave proračuna za leto 2023. To pomeni, da aktivnosti za nakup stavbe niso bile vključene v proračunske dokumente, kljub temu pa so postopki za nakup tekli dalje.
Revizorji so v svojem poročilu opozorili tudi na pomanjkljivosti pri investicijski dokumentaciji, ki naj bi bila pripravljena nepopolno in nepravilno ter v nasprotju z veljavnimi predpisi in zakoni. Na podlagi teh ugotovitev je predsednica računskega sodišča Jana Ahčin poudarila, da so pri izvedbi tega projekta na ministrstvu za pravosodje “zatajile vse kontrole.”
Jana Ahčin je ob predstavitvi revizijskega poročila še posebej izpostavila, da so roki, določeni v proračunskih predpisih, postavljeni zato, da se omeji tveganje nepravilnega izvrševanja proračuna. Kljub temu se ti roki na ministrstvu za pravosodje niso spoštovali. Revizorji so tudi opozorili, da ministrstvo ni pripravilo ustrezne investicijske dokumentacije, kar pomeni, da so bili postopki za nakup stavbe izvedeni v nasprotju z zakonskimi določili.
Ahčin je pojasnila, da so se v preteklosti pri revizijah državnega proračuna pridržki izrekali zgolj na pravilnost izvrševanja proračuna, medtem ko so tokrat ugotovitve vplivale tudi na splošni del proračuna. To pomeni, da je bil postopek nakupa stavbe obremenjen s še večjimi nepravilnostmi kot običajno.
Prerazporeditev sredstev brez ustrezne podlage
Ena ključnih ugotovitev revizije se nanaša na prerazporeditev proračunskih sredstev za nakup sodne stavbe. Od skupaj 7,7 milijona evrov, kolikor jih je bilo namenjenih za nakup stavbe, je bilo 6,5 milijona evrov prerazporejenih iz splošne proračunske rezervacije. Revizorji so poudarili, da za to prerazporeditev ni bilo podlage, saj se namen nakupa stavbe pri pripravi proračuna ne bi smel obravnavati kot “nepredviden namen”.
Ministrstvo za finance je na te ugotovitve odgovorilo, da se z Računskim sodiščem glede definicije “nepredvidenega namena” pogosto razhajajo. Po njihovem mnenju so prerazporeditve sredstev izvedli skladno z realnimi proračunskimi zmožnostmi in potrebami državnih organov, vključno z nujnimi potrebami pravosodja.
Nepravilnosti pri postopkih in kršenje zakonodaje
Računsko sodišče je v svojem poročilu izpostavilo tudi, da ministrstvo za pravosodje ni pripravilo ustrezne analize ponudb. Pred nakupom stavbe na Litijski cesti ni bilo opravljeno primerjalno vrednotenje med dvema ustreznima ponudbama, kar bi omogočilo upravičenje izbire, za katero se je ministrstvo odločilo. Prav tako ni bilo pridobljeno mnenje državnega odvetništva, čeprav to zahteva zakonodaja v primerih, kjer vrednost predmeta presega 100.000 evrov.
Ministrstvo za pravosodje se je ob tem soočilo z očitki, da je ravnalo v nasprotju z zakonom o državnem odvetništvu, saj pred sklenitvijo pogodbe ni pridobilo mnenja, kot to določa zakon. Omenjene nepravilnosti dodatno potrjujejo trditve, da je bil postopek nakupa izveden brez ustrezne zakonske podlage.
Ministrstvo za finance je zavrnilo kritike Računskega sodišča glede prerazporeditve sredstev za “nepredviden namen.” Pojasnili so, da zakon o javnih financah ne vsebuje natančne definicije tega termina, zato bi po njihovem mnenju moralo Računsko sodišče opraviti bolj poglobljeno presojo vseh okoliščin. Ministrstvo vztraja, da je bilo odločanje o prerazporeditvi sredstev v skladu z zakonom in realnimi proračunskimi zmožnostmi.
Glede očitkov o kršenju rokov, določenih v pravilniku o izvrševanju proračuna, ministrstvo meni, da so ti roki zgolj instrukcijski. Po njihovem mnenju gre za procesne roke, ki so namenjeni zagotavljanju pravočasnega izvajanja proračunskih postopkov, vendar ne prinašajo pravnih posledic v primeru njihovega neupoštevanja.
Ministrica Katič opozarja na premislek o organizaciji investicij
Ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki je prevzela vodenje ministrstva po odstopu Dominike Švarc Pipan, se je odzvala na ugotovitve Računskega sodišča. Katičeva je dejala, da jo ugotovitve niso presenetile, saj so že prej bile znane nepravilnosti v zvezi z nakupom stavbe. Ob tem je opozorila, da bo treba premisliti o organizaciji vodenja tako zahtevnih investicij, saj je očitno, da nekateri sodelavci na ministrstvu niso bili dovolj vešči postopkov.
Ministrica je še dodala, da se je prehitro sprejela odločitev, da se prekinejo postopki, povezani z gradnjo nove sodne stavbe. Po njenem mnenju bi bilo smiselneje, če bi prostorsko problematiko sodišč reševali s premišljeno racionalizacijo, namesto z nakupi razpršenih objektov po Ljubljani. Katičeva pričakuje tudi pojasnila sodelavcev glede ugotovitev Računskega sodišča.
Nacionalni preiskovalni urad preiskuje zlorabe položaja
Nakup stavbe na Litijski cesti je pritegnil tudi pozornost Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki preiskuje morebitno zlorabo položaja pri tem poslu. Ministrstvo za pravosodje je stavbo kupilo od Sebastjana Vežnaverja, ki jo je leta 2020 kupil za 1,7 milijona evrov. Pred tem je sodna cenilka stavbo ocenila na 2,9 milijona evrov. Ministrstvo pa je stavbo na koncu kupilo za precej višji znesek.
NPU preiskuje sume, da so nekateri vpleteni pri tem poslu pridobili najmanj 3,4 milijona evrov protipravne premoženjske koristi. V okviru preiskave so kriminalisti marca in maja letos opravili več hišnih preiskav, osumljeni pa naj bi bili nekateri predstavniki ministrstva.
Nakup stavbe je povzročil tudi politične posledice. Dominika Švarc Pipan, ki je bila v tistem času ministrica za pravosodje, je zaradi afere odstopila s položaja. Dogodek je močno zamajal zaupanje v koalicijsko stranko SD, katere članica je bila Švarc Pipan, in sprožil razprave o transparentnosti poslov v pravosodju.
Afera je poleg političnih zapletov povzročila tudi široko javno razpravo o tem, kako se upravljajo državni viri in kako so nadzorovani postopki, povezani z večjimi investicijami v državi.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Zajem zaslona