Sporno novelo zakona o kazenskem postopku podpira le koalicija
Poslanci Državnega zbora so obravnavali drugo branje vladnega predloga novele zakona o kazenskem postopku. Novela zakona, ki med drugim zaostruje pogoje za preiskavo elektronskih naprav, je prejela podporo samo koalicijskih poslancev. Ministrica za pravosodje Andreja Katič je poudarila, da hitijo s sprejemanjem novele zaradi odločbe ustavnega sodišča iz julija lani. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da so nekatere določbe zakona o pridobivanju prometnih in bančnih podatkov posameznikov neskladne z ustavo, ker pretirano posegajo v zasebnost. Ministrica je dejala: “Kot ministrica za pravosodje odločitve ustavnega sodišča spoštujem.”
Ministrica Katič je dodala, da so se z deležniki uskladili v največji možni meri in da so v katalogu kaznivih dejanj obdržali nekatera lažja kazniva dejanja, če bodo povezana z organizirano kriminaliteto. To pomeni, da bo denimo omogočeno pridobivanje prometnih podatkov tudi v primeru groženj na spletu.
Poslanec Damijan Zrim (SD) je ocenil, da je predlog novele več kot potreben, saj vključuje koristne novosti glede bančnih in prometnih podatkov, še posebej v povezavi s tehnološkim napredkom. Poudaril je, da predlog zakona pred njimi “ta cilj odpravlja z odliko”. Poslanec Milan Jakopovič (Levica) je prav tako napovedal podporo predlogu, saj ta ohranja načela pravne države, zlasti glede jasnosti in določnosti pravnih predpisov za ureditev invazivnih posegov pri pridobivanju prometnih in bančnih podatkov.
Poslanka Andreja Živic (Svoboda) je opozorila, da je treba odločbo ustavnega sodišča uresničiti do sredine avgusta, sicer bosta policija in državno tožilstvo ostala brez pomembnih orodij za pregon kriminala.
Opozicijske kritike
Vendar pa so bili opozicijski poslanci do predloga kritični. Jože Tanko (SDS) je izpostavil, da so predstavniki tožilstva in sodstva na odboru za pravosodje poudarili, da je zakon slab, saj ne izvršuje direktiv in ustavnih odločb. Zatrdil je, da je vlada iz kataloga kaznivih dejanj črtala oškodovanje evropskih sredstev in onesnaženje pitne vode ter da želi vlada s tem preprečiti preiskave, povezane z gradnjo kanala C0.
Poslanka Vida Čadonič Špelič (NSi) je izrazila pomisleke glede dokaznih standardov pri prikritih preiskovalnih ukrepih po tej noveli in se vprašala, ali je predlagani seznam kaznivih dejanj za pridobivanje podatkov preozek. Poslanska skupina SDS-a je vložila dopolnilo, ki bi med drugim prestavilo začetek uporabe nekaterih določb na avgust naslednje leto in zahtevalo, da vlada v enem letu od uveljavitve zakona poroča DZ-ju o boju proti korupciji.
Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica so predlagale, da pridobitev bančnih podatkov odredi preiskovalni sodnik na predlog državnega tožilca, če je mogoče sklepati, da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Predlog novele zakona tudi implementira direktivo Evropskega parlamenta o pravici do odvetnika v kazenskem postopku in direktivo o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljeni ali obdolženi v kazenskem postopku.
[vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Katja Bidovec