Starost: Glavni dejavnik tveganja za starostno degeneracijo makule
Starost je nedvomno eden ključnih dejavnikov tveganja za razvoj starostne degeneracije makule (AMD), očesne bolezni, ki prizadene predvsem ljudi, starejše od 55 let. AMD, ki je vodilni vzrok izgube vida pri starejših odraslih, vključuje poškodbe makulnega dela mrežnice, kar lahko vodi do postopnega poslabšanja vida in v najslabših primerih celo do slepote.
Dr. Christina Weng, specialistka za mrežnico, kirurginja in profesorica na Medicinski fakulteti Baylor, pojasnjuje, da AMD vključuje kopičenje drusenov, usedlin maščob, beljakovin in celičnih ostankov pod mrežnico ali pigmentnim epitelijem mrežnice (RPE). Te druze se z leti kopičijo in lahko začnejo vplivati na vid, kar je pogost pojav pri starostnikih. S starostjo se namreč presnova celic upočasni, kar pomeni, da telo postane manj učinkovito pri odstranjevanju odpadnih snovi, kar prispeva k razvoju AMD in drugih starostnih bolezni.
Genetski dejavniki
Pomembno je omeniti, da je AMD lahko povezan tudi z genetskimi dejavniki. Pri osebah, ki imajo genetsko nagnjenost k tej bolezni, starost še poveča tveganje za njen razvoj. Pri mlajših posameznikih, mlajših od 55 let, pa so primeri AMD redkejši in jih običajno pripisujejo drugim vzrokom, kot so poškodbe mrežnice zaradi visoke kratkovidnosti ali genetski dejavniki.
Dr. Weng poudarja, da je ključnega pomena, da odrasli, starejši od 50 let, redno opravljajo dilatirane očesne preglede. Ti pregledi so bistveni ne le za odkrivanje AMD, temveč tudi za prepoznavanje drugih očesnih bolezni, povezanih s staranjem, kot sta glavkom in siva mrena. Redni pregledi omogočajo zgodnjo diagnozo in zdravljenje, kar lahko bistveno vpliva na ohranjanje vida in preprečevanje napredovanja bolezni.
AMD se pojavlja v dveh oblikah: suhi in mokri. Suha oblika AMD je pogostejša in običajno napreduje počasi, vendar lahko sčasoma povzroči simptome, kot so zamegljen vid, slepe pege in popačenja. V zgodnjih fazah suha AMD pogosto nima simptomov, zato mnogi bolniki ne opazijo sprememb, dokler bolezen že ne napreduje. Večina primerov suhe AMD se ne razvije v mokro AMD, vendar je pomembno spremljanje in zgodnja intervencija.
Mokra AMD
Mokra AMD je manj pogosta, vendar bistveno bolj nevarna, saj lahko hitro napreduje in povzroči hujše poškodbe mrežnice. Ta oblika AMD se razvije, ko pod mrežnico rastejo nenormalne krvne žile, ki lahko krvavijo in povzročijo brazgotinjenje, kar vodi v nenadno in hudo izgubo vida. Zdravljenje mokre AMD zahteva hitro ukrepanje, saj lahko neodpravljene poškodbe povzročijo nepopravljivo izgubo vida.
Kljub temu da je katarakto, še eno starostno povezano bolezen oči, mogoče učinkovito zdraviti z operacijo, ostajajo napredne oblike suhe AMD, kot je geografska atrofija (GA), in mokra AMD izziv za medicino. GA povzroča slepe pege v osrednjem vidu, kar lahko znatno vpliva na kakovost življenja bolnikov. Na tej stopnji bolezni je izguba vida običajno nepopravljiva.
“Prav zato je ključnega pomena, da diagnosticiramo AMD čim prej,” opozarja dr. Weng. Zgodnja diagnoza omogoča pravočasno zdravljenje in potencialno upočasnitev napredovanja bolezni, kar lahko pacientom pomaga ohraniti vid in s tem kakovost življenja.
V prihodnje bodo raziskave in razvoj novih terapij morda prinesli boljše možnosti za zdravljenje AMD, vendar je za zdaj najboljša strategija preventiva – redni pregledi in zdrav življenjski slog, ki lahko zmanjšata tveganje za razvoj te izjemno resne očesne bolezni.
[Vir: WebMD]; Senior24; Foto: Pexels