Sv. Nikolaj – Svetnik dobrodelnosti in tradicije miklavževanja
6. decembra praznujemo god sv. Nikolaja ali Miklavža, edinstvenega in priljubljenega svetnika, ki je tesno povezan s tradicijo obdarovanja otrok. Sv. Nikolaj je živel v 4. stoletju in bil škof v mestu Mira v Mali Aziji (današnji Demre v Turčiji). Njegovo življenje je bilo zaznamovano s čaščenjem revežev in dobrodelnostjo. Po smrti svojih staršev je njihovo premoženje razdelil med uboge ter sam postal redovnik. Njegova predanost do revnih in njegova vera sta ga pripeljala v zapor zaradi preganjanja kristjanov v Rimski državi.
Nikolaj je bil tudi udeleženec zgodovinskega cerkvenega zbora v Niceji leta 325. S svojo velikodušnostjo je služil kot zgled vernikom. Po izročilu je pomagal trem dekletom, ki so bile na robu sramote, s tem, da je zagotovil primerno doto za njihovo poroko.
Sv. Nikolaj je postal priprošnjik v različnih življenjskih stiskah zaradi svoje dobrote. Danes je eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov v vzhodni Cerkvi. Njegov spomin se časti 6. decembra, ob obletnici njegove smrti, ter 9. maja, ob obletnici prenosa njegovih posmrtnih ostankov iz Mire v italijansko mesto Bari, kjer so še danes shranjeni.
Mornarji, brodarji in splavarji ga častijo kot svojega zavetnika, in številne cerkve po vsem svetu so mu posvečene. V Sloveniji je največ cerkva posvečenih sv. Nikolaju, okoli 200. Pogosto so v teh cerkvah prikazani prizori iz njegovega življenja. Ime Nikolaj je zelo razširjeno, še posebej v Rusiji, kjer obstajajo tudi druge oblike imena, kot so Niko, Niki, Miko, Mikec, Milček, Nikolaja, Nika in Nikica.
Ob tradiciji obdarovanja otrok ob dnevu sv. Nikolaja se je v 19. stoletju razširilo tudi miklavževanje po slovenskih pokrajinah. Legenda pravi, da na predvečer svetnikovega godu sv. Nikolaj s spremstvom, vključno z angeli in parkeljni, obiskuje domove pridnih otrok ter jim prinaša darila, medtem ko porednim otrokom prinese šibo. Ta dan je tudi namenjen krščanski dobrodelnosti, ki jo sv. Nikolaj simbolizira s svojim življenjem in dejanji.