Umar znižal napoved gospodarske rasti na 1,5 odstotka
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je napoved gospodarske rasti Slovenije za leto 2024 z 2,4 odstotka znižal na 1,5 odstotka. Glavni razlogi za to so stagnacija investicij in šibko okrevanje tujega povpraševanja. Gospodarski obeti v Nemčiji, ki je ena najpomembnejših slovenskih trgovinskih partneric, so se poslabšali, kar vpliva na nižjo rast izvoza blaga in storitev. Po besedah v. d. direktorice Umarja, Maje Bednaš, se bo tudi rast skupnega izvoza znižala v primerjavi s spomladanskimi pričakovanji.
Slovensko gospodarstvo se sooča s precejšnjo negotovostjo, zlasti zaradi slabših ekonomskih razmer v mednarodnem okolju. Hkrati pa se bo predelovalna industrija, ki je ključnega pomena za slovensko gospodarstvo, soočala z nizko rastjo dodane vrednosti, kar bo še dodatno vplivalo na splošno gospodarsko sliko v drugi polovici leta.
Investicije stagnirajo, pričakovana rast v gradbeništvu
Čeprav so v pomladnih napovedih pričakovali rast investicij, se bodo te po novih ocenah Umarja v letošnjem letu le stagnirale. Državne investicije, ki so v deležu BDP med najvišjimi v EU, bodo sicer nekoliko višje kot lani, vendar zasebne investicije v zgradbe in objekte ne bodo bistveno prispevale k skupni gospodarski rasti. Kljub temu se pričakuje zmerna rast investicij v opremo in stroje, ki so pomembne za izvozni sektor.
Država bo v drugi polovici leta še posebej pospešila vlaganja v protipoplavne ukrepe in obnovo po nedavnih poplavah. To bo skupaj z investicijami v okviru načrta za okrevanje in odpornost vplivalo na večjo gradbeno aktivnost, kar bo pozitivno vplivalo na celotno gospodarsko rast v prihodnjih letih.
Zasebna potrošnja raste
Letošnja zasebna potrošnja bo okrepljena, kar je posledica visoke zaposlenosti, realne rasti plač in nižje inflacije. Visok optimizem med potrošniki ter ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega zdravstvenega prispevka bosta dodatno prispevala k povečanju zasebne potrošnje. Te reforme sicer vplivajo na nižjo rast zasebne potrošnje in višjo rast državne potrošnje, vendar je na ravni BDP učinek nevtralen.
Državna potrošnja bo letos nekoliko višja od pričakovanj, predvsem zaradi povečanih izdatkov za blago in storitve, povezanih s popoplavno obnovo. Vendar pa visoka domača potrošnja pomeni tudi višjo rast uvoza, ki bo presegala rast izvoza, kar lahko dodatno vpliva na splošno gospodarsko sliko.
Zaposlenost na rekordni ravni, inflacija pa se bo ponovno povišala
Kljub slabšim gospodarskim obetom Umar pričakuje visoko zaposlenost in rekordno nizko brezposelnost. Zaradi pomanjkanja delovne sile na trgu dela v prihodnjih letih ni pričakovati večje rasti zaposlenosti. Nominalna rast povprečne bruto plače pa se bo v naslednjem letu okrepila zaradi načrtovane reforme plačnega sistema v javnem sektorju.
Letos je inflacija občutno upadla in bo v povprečju dosegla 2,1 odstotka, kar je nižje od spomladanskih napovedi (2,7 odstotka). Vendar se bo konec leta, predvsem zaradi učinka nizke osnove in izteka preteklih ukrepov za zajezitev cen energentov, inflacija znova dvignila na 3,3 odstotka. Umar napoveduje, da bo inflacija ostala povišana tudi v začetku prihodnjega leta, vendar se bo postopno stabilizirala in se leta 2026 približala 2 odstotkoma.
Prihodnja rast in negotovosti
Za leto 2025 Umar napoveduje izboljšanje gospodarske rasti na 2,4 odstotka. Ta rast bo podprta z okrevanjem tujega povpraševanja, povečanjem izvoza, rastjo dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih ter večjimi investicijami v gradbeništvu in industriji. Ob pričakovani višji rasti realnih dohodkov se bo okrepila tudi zasebna potrošnja.
Kljub optimističnim napovedim za prihodnja leta pa ostajajo določene negotovosti, povezane z geopolitičnimi razmerami in konkurenčnostjo slovenskega izvoza. Prav tako bodo uspešnost gospodarskih reform in sposobnost države za izvedbo visoko investicijskih projektov ključni dejavniki za dolgoročno stabilnost slovenskega gospodarstva.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Pixabay/fotoblend