UNESCO: Negativni učinki pretirane uporabe pametnih telefonov v učilnicah
Organizacija ZN za izobraževanje UNESCO je poudarila negativne učinke pretirane uporabe pametnih telefonov v učilnicah, ki vplivajo na uspešnost učencev. V svojem nedavnem poročilu je posvarila pred pretiranim zanašanjem na tehnologijo v izobraževanju brez usmerjanja učiteljev. Navedla je, da se lahko njene koristi zmanjšajo, če se uporablja napačno.
Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay je poudarila, da mora digitalna tehnologija izboljšati učenje in dobro počutje ter ne povzročati škode. Poročilo o globalnem spremljanju izobraževanja (GEM) za leto 2023 je pokazalo, da je tehnologija lahko koristna, vendar lahko tudi škodi, če se zlorablja. Na primer pametni telefoni v učilnicah.
Podatki Programa za mednarodno ocenjevanje učencev (PISA) kažejo na negativno povezavo med pretirano uporabo tehnologije in uspešnostjo učencev. V poročilu je navedeno, da lahko že prisotnost mobilne naprave odvrne pozornost učencev in negativno vpliva na učenje v 14 državah. Vendar je le četrtina držav po svetu prepovedala uporabo pametnih telefonov v šolah.
Države, kot so Francija, Italija, Finska in Nizozemska, so sprejele takšne prepovedi. Na podlagi teh ugotovitev se UNESCO zavzema za globalno prepoved pametnih telefonov v učilnicah.
Manos Antoninis, direktor poročila, je poudaril, da se je treba v izobraževanju učiti iz preteklih tehnoloških napak. Zavzel se je za uravnoteženo uporabo tehnologije, pri čemer je predlagal, da bi morala pomagati pri poučevanju in učenju, ne pa nadomestiti človeške interakcije.
UNESCO izraža previdnost glede pozitivne vloge tehnologije v izobraževanju. Ugotavljajo, da podpora pogosto izvira iz bogatejših držav ali držav, ki imajo interes za njeno spodbujanje.
Organizacija spodbuja, da se namesto na tehnologijo osredotočimo na metode poučevanja, ki so usmerjene v človeka.
Vpliv digitalne revolucije na izobraževanje
V zadnjih dveh desetletjih je prišlo do prehoda s papirja na zaslone in s fizičnih enciklopedij na digitalne vire, kot je Wikipedija. Ta digitalni premik je pospešila pandemija COVID, ki je zahtevala spletno učenje na svetovni ravni.
Leta 2022 je Unesco poročal, da je približno polovica svetovnih nižjih srednjih šol uporabljala internet v izobraževalne namene.
Kljub tem premikom UNESCO poziva k razpravi o ustreznem obsegu vloge tehnologije v izobraževanju. Opozarjajo tudi na morebitne visoke stroške prevelikega poudarka.
Organizacija predlaga, da bi sredstva, porabljena za tehnologijo, lahko bolje služila učilnicam, učiteljem in učbenikom v gospodarsko prikrajšanih državah. To bi pripomoglo k doseganju splošnega srednješolskega izobraževanja in minimalnih učnih standardov.
Unesco opozarja, da prednosti tehnologije niso enakomerno porazdeljene, saj so prikrajšani učenci običajno prikrajšani za te priložnosti.