Ustavno sodišče: Odlok o posvetovalnem referendumu o evtanaziji ni v neskladju z ustavo

Ustavno sodišče je presodilo, da odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ni v neskladju z ustavo. Kot opozarja sodišče, posvetovalni referendum nima neposrednih pravnih učinkov.

Predlagatelj ustavne presoje je navajal protiustavnost neobstoječe zakonske ureditve, ki morda nikoli ne bo sprejeta, kar po mnenju sodišča ne more utemeljiti protiustavnosti referendumskega vprašanja. Sodišče je poudarilo, da iz nobene ustavne določbe ne izhaja zahteva, da mora biti iz referendumskega vprašanja razvidna konkretna prihodnja zakonska ureditev. To prav tako ne izhaja iz zakona o referendumu in ljudski iniciativi.

Rezultati posvetovalnega referenduma nimajo pravnih učinkov, zato ne nalagajo pravic ali obveznosti pravnim subjektom. Državni zbor (DZ) ima pri uporabi posvetovalnega referenduma in oblikovanju referendumskega vprašanja precej svobode, presoja ustavnega sodišča pa je zadržana, so pojasnili na sodišču. Odlok prav tako ni v neskladju z načelom jasnosti in pomenske določljivosti.

Ustavno sodišče je zavrnilo tudi očitke o neskladju odloka z ustavnimi določbami o nedotakljivosti človekovega življenja, pravici do osebnega dostojanstva in varnosti ter varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Poudarili so, da so ti očitki neutemeljeni, saj se nanašajo na neobstoječo zakonsko ureditev, ki bi morda nastala na podlagi rezultatov referenduma.

Ne da bi se ustavno sodišče spuščalo v vprašanje, ali so navedene ustavne določbe lahko merilo presoje ustavnosti izpodbijanega odloka oziroma referendumskega vprašanja, ocenjuje, da so ti očitki neutemeljeni. Predlagatelj jih namreč usmerja zoper neobstoječo zakonsko ureditev, ki bo morda sprejeta na podlagi referendumskega izida.

Ustavno sodišče

Neutemeljeni očitki o vplivu na volitve

Sodišče je zavrnilo tudi očitek, da bi razpis referenduma povečal volilno udeležbo na evropskih volitvah, kar bi nekaterim političnim strankam oteževalo politično tekmo. Povečanje volilne udeležbe samo po sebi ne more pomeniti protiustavnih posledic, zato hkratna izvedba referenduma z volitvami v Evropski parlament ne predstavlja zlorabe referenduma.

Ustavno sodišče je odločitev sprejelo s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli, pri čemer sta Jaklič in Šorli podala odklonilni ločeni mnenji.

Zahtevo za ustavno presojo odloka sta aprila vložili opozicijski stranki SDS in NSi.

Sklep in ločena mnenja so dostopni na uradni strani Ustavnega sodišča.

[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Pixabay

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja