Klic čarobnega decembra je, da prižgemo v sebi luč

Klic čarobnega decembra je, da prižgemo v sebi luč

S prvim decembrom se prižgejo luči. Naša mesta se spremenijo v tisoče lučk.  Očem prijetno, privlačno, samo enkrat na leto. Ljudje z vseh koncev prihajajo v mesto gledat lučke. Tudi manjša mesta širom domovine posnemajo velika mesta  in vsepovsod je čarobna okrasitev. Celo tekmujemo, kje je lepše, bolj razkošno?  Sprehod po Ljubljani, požirek kuhanega vina, srečanje, nakupovanje, obdarovanje, veselje, to je  december.  Niti ne pomisliš na ceno pijače, druženje je potrebno. 

Veseli december? Bomo res veseli in bo v nas več moči in energije za vse, kar nam bo dano v prihodnjem letu? Pred nami je čas druženja, mnogih voščil, spominov preteklega leta. Ali se s pretiranimi pogledi v kozarce lažje poslovimo od preteklega leta? Je dobro, da človek pozabi na vse? Kaj se pa lahko učimo iz iztekajočega se leta?

In toliko luči? Zakaj vendar? Kaj pustijo v meni, v tebi, v vsakem? Kaj se dogaja v nas? Je okrasitev, da prebudi, osvoji, prižge luč tudi v nas ljudeh?  Nas luč spominja na prihod Jezusa Kristusa v zgodovino človeštva? 

Vse okrasje poboža človeka, poboža dušo, razveseli. To potrebujemo, to želimo vsrkati. Naužiti se lepote in nežnosti. Pustimo, da nas nagovori tisoč luči. Med njimi je tudi moja, tvoja, vsak jo ima v vsebi. Prebujanje notranje luči v nas samih… je izziv? 

Klic čarobnega decembra je, da prižgemo v sebi luč. Zavedajte se, da ste dober človek. V vas je veliko lepega in svetlega. V vašem življenju so dela dobrote in ljubezni. Naredili ste veliko dobrega zase in za bližnje. Ali se zavedate?  Zahvalite se za luč v vas! Razveselite se je! Sami se ponosno zazrite v vse, kar je vaša luč. Ustavite se in v tišini srca si odgovorite na vprašanje, kaj vse dobrega delate in storite? Kaj dajete in kako vsrkavate luč vsak dan? 

Človek je svetlo bitje. Človek želi biti objet, ljubljen, spoštovan in sprejet. Ne želi tavati v temi in svetloba ga oživi in ga postavi v to, kar je lepo, sveto in nežno.  Vaše bitje želi, da vas žarki objamejo in prebudijo. Recite sami sebi, da ste v luči. Recite, da ste luč. Se vam zdi to naivno? To je resnica in to je luč. Vi ste luč. 

Recite sami sebi, da ste v luči. Recite, da ste luč. Se vam zdi to naivno? To je resnica in to je luč. Vi ste luč. 

V otroštvu, mladosti je človekova luč zazrta v razvoj in vse se vrti okrog uspeha, razvoja, prebujanja osebnih darov in talentov. Potem iščemo luč v odnosih z bližnjimi. Ljubezen je luč in vstopimo na njeno pot. Uresničuje se v luči novega življenja, ustanavljanja družine. Družina čudovita podoba svetlobe. Kraj oblikovanja, ljubezni, zavetja, spoštovanja, kraj učenja in osamosvajanja.  Vse to je pot k luči sreče in zadovoljstva. Ta enkraten in čudovit krog življenja. Iz luči gremo k luči. 

Če bližnji ne vidijo v vas luči in vi čakate, da bi jo opazili, ne smejo ugasniti vaše luči v vas.  Nasprotno, če vam  ne želijo dobro,  nevoščljivi so,  moti jih vaša luč. To je vaš uspeh in vaša svetloba dobrote in ljubezni. Dajete veliko dobrega, ste pozitivni in nekaterim to ne gre v glavo. Ne smejo vam ugasniti luči. Če se le da, se postavite trdno in močno in se še bolj navdušite, da bo vaša luč gorela še bolj. Večkrat je vaša luč tako močna, da je bližnji ne morejo sprejeti, tudi razumejo je ne. Če imajo ljudje težave sprejeti naša dobra pota, se naj sami vprašajo, kam jih je vse to pripeljalo, da ugašajo luč v bližnjih. 

Če bližnji ne vidijo v vas luči in vi čakate, da bi jo opazili, ne smejo ugasniti vaše luči v vas.

Ne se vznemirjati zaradi napak in vsega, kar niste dobrega  storili. Če ste delali napake, ne dovolite sami sebi, da slabosti zameglijo vašo luč. V človeku je vedno svetloba. Človek je ustvarjen po božji podobi. Luč je v njem.  Če vas spremljajo bremena, ki preprečujejo luč v vas, se spomnite, da je odprtost za luč močnejša od slabosti.  Luč v vas samih, vam bo dala moč da se boste očiščevali slabih misli in se preselili v novo luč. Luč je močnejša od slabosti, luč slabosti očisti. Vi se odločite, da bo luč v vas. Bolj gledate luč v sebi, tako se bo prečistila vaša duša in vaš notranji svet bo zadihal v luči. Pokopljite slabosti z ljubeznivimi dejanji. To je zmaga luči v vas. 

Prepusti se, dragi človek čaru luči. Okrog nas je veliko ljudi, narava, veliko živega, kar vse daje luč.  Prepusti se dogajanju v  življenju!  To je pot luči in odpiranja luči. Dana ti je svetloba in naj te prebudi tisoč žarkov različnih darov, ki objemajo tvoje življenje. Narava je čista govorica luči. Svetloba narave se dotika nas in nam daje moč in duha. Sonce najmočnejša luč vseh časov. Brez te velike svetlobe ne bi živeli. Zahvaljujmo se svetlobi, brez katere ne moremo živeti in biti v luči. Sonce je v nas in mi dihamo z njim. 

Prepusti se, dragi človek čaru luči.

Pomagajmo bližnjim, da bodo v luči. Povejmo jim da so dobri in lepi. Pohvalimo bližnje. Glejmo v bližnjih dobro in se tega razveselimo. To je velika in potrebna drža. Luč ni samo naše delo. V medsebojni povezanosti in prebujenosti za luč bo svet lepši. Veselimo se  darov bližnjih in se z njimi veselimo zanje. Tako prebujamo v bližnjih luč, postaja tudi naša.    

Iščemo luč, pa ne najdemo luč. Gremo na napačno pot. Vsak beg pred našim notranjim svetom z zasvojenostjo vseh vrst prinaša napačno luč.  Ne prepuščajmo se omamljenosti vseh vrst, umakne nas za nekaj trenutkov od resničnosti. Tam najdemo lažno luč, ki sicer »sveti« a ne daje pravega miru in notranje sreče. 

Ne boj se luči, ki je močnejša od teme. Vsak dan si želiš, da te spremlja sreča in mir. Zadovoljstvo in pesem naj bo v tebi. Kje so pregrade, kje je tema, da ne prižgeš luč, da ne pride vate ? Ne misli, da si slab človek, ne glej na svoje napake in napake  sveta. Luč je v tebi močnejša in sveti. Neuspehi ne smejo ugasniti luči v človeku. Človek je veliko več kot spodrsljaji. Luč je v našem velikem daru življenja. Hrepenenje po sreči v človeškem bitju, je prižiganje luči. Vsak človek ima svojo pot k luči in prižiga luč na različne načine. V obdobjih življenja se plamen in moč luči spreminja. 

Ne boj se luči, ki je močnejša od teme.

V našem okolju verujemo in smo položeni v krčanske korenine. Zakaj krstimo otroka? Da bi bil v luči. Ni pot luči samo naše delo in naše prebujanje. Bog daje luč sonca,  radost življenja. Brez luči ni rasti. Poglejmo v rastlinski svet. Živa bitja narave tudi ne morejo brez luči. Tako smo vedno pred lučjo in spremlja nas od rojstva do smrti. Luč je v nas, kot  upanje spremlja naše dneve.  

Zakaj krstimo otroka? Da bi bil v luči.

So problemi, ki te postavijo v kolesnice skrbi in  strah preživetja? So preizkušnje, ki tolčejo in človeka  postavijo v temo. Kje je luč? V vsakem tunelu je na koncu luč. Ne smeš se ustaviti in obupati, ker je klic življenja močnejši od teme. Klic življenja v nas je luč. Želiš dobro, želiš srečo, mir, uspeh, to je luč. Tvoje bitje želi biti v svetlobi. Prepustiti se je potrebno. Ne boj se, saj hrepenimo po luči. Človek je v stvarstvu in je del narave. 

Prepustiti se je potrebno. Ne boj se, saj hrepenimo po luči. Človek je v stvarstvu in je del narave. 

In prav na koncu leta, je dobro opazovati luč življenja, kaj je bilo dobrega in lepega  v  letu od katerega se poslavljamo. Prepoznavati luč v življenju, je opazovanje, kaj smo zmogli, kaj smo ustvarili. Naši uspehi so luč, naši odnosi so luč. In če niso najboljši, smo še vedno v luči, saj vemo, da hrepenimo po lepih odnosih. Tako se prižiga luč v decembru. Težav in stisk se nočemo spominjati, a med različnimi, dogodki izstopajo in učijo.  Premagovali smo težave in stiske, to so  močni trenutki luči in svetlobe. Luč je v nas zmagala. Bližnji so nam pomagali, da je bila luč močnejša.

Bog je luč. On ustvarja, spremlja, daje moč. Človeku je Bog dal luč in mu je pripravil pot luči. V veselem decembru se prebujamo in obujamo, kako je Luč edinstvena pot iskanja veselja. Pustimo, da svetloba, ki jo imamo v sebi raste in se oblikuje. Človek je dobro, lepo bitje, je božje bitje. Narava luči je v njem. Praznovanje Novega leta in Božiča je preprosto potovanje z lučjo naših dni. 

Bog je luč. On ustvarja, spremlja, daje moč.